NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)

NEKAJ O FOTOGRAFIJI

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanjaslike na različne načine: kemično, mehansko, ali digitalno.Beseda izhaja iz grških besed φωτος: photos - svetloba + γραφις: graphis - pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo.

Delovanje fotoaparata

Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj le ta ustvari samo sliko. Pri objektivu sta pomembni dve vrednosti: goriščno razdaljo in zaslonko. Prva pove, koliko je sredina objektiva oddaljena od filma oziroma senzorja in vpliva na to, kako velik bo objekt na fotografiji. Večja kot je goriščnica, bolj objektiv približa fotografirani prizor. Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Z se uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako je velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF)

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

Koliko časa svetloba pada na film, se uravnava s hitrostjo zaklopa oz. shutter speed. Časi osvetlitve v profesionalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih segajo od 1/8000 sekunde in 30 sekund ter bulb nastavitve, pri kateri je zaklop odprt, dokler ga ne zapremo. Če so na fotografiji premikajoči objekti, jih s kratkim osvetlitvenim časom zamrznemo, z dolgim pa zabrišemo.

Optimalno osvetlitev fotografije se doseže z uravnavanjem treh elementov: zaslonke, časa osvetlitve ter občutljivostjo filma (ISO). V večini kamer se nahaja svetlomer, ki na podlagi svetlobne situacije sam izračuna najbolj primerno razmerje teh treh elementov.

                                                                                                                                                                                               (iz WIKIPEDIJE)